Nežin B(r)log

Madžarska 2009

N3Z4 — Mon, 24 Aug 2009 20:31:49 +0000

Že cele počitnice, me tisti ki me poznaste poslušate o mojem super hudem pričakovanju gostovanja na Madžarskem. In v sredo 19.8 smo vsi hiteli pakirat (pri nas doma smo tudi kakšne pol ure iskali osebno izkaznico…definitivno ne priporočam ) in tlačit stvari v kovček, saj se je naš odhod super kul hitro približeval. Zbor je bil v Sežani ob 21h, odšli najbi okrog 22h, vendar nam je uspelo vžgat motorje nekje ob 22.40h. In smo šli. Končno. Še zadnje večje dejanje v tem norem poletju. No po poti, smo si ogledali Precej (ja z veliko) akcijskih filmov, da bi pa zadnji del avtobusa (od oblek nazaj) končno zaspal, so v predvajalnik vstavili Avstralio (nevem zakaj se gre, očitno je njihov načrt uspel). Prispeli smo zjutraj okrog 9.30, razdelili smo se po sobah, se razpakiralni in stekli va bazen. V bazenu smo se utaplajli približno uro, nato pa so nas pregnali na kosilo. Jedli smo neko zelenjavno juho, in neko slaščico polno neke WNB marmelade . Po kosilu, sem izvedla iskalno akcijo na moj mobitel, za katerega se je izkazalo da je ostal na avtobusu. Odpravili smo se v Debrecen, kjer nas je čakal 2-urni ogled mesta, imeli smo še nekaj prostega časa, nato pa smo se odpravili na večerjo, kjer nas je čakala riba z zelenjavo in rajžem. Njam. Ja itak. Kar na avtobusu smo se preoblekli v uniforme, seveda ločeno, najprej punčke potem fantki, in se odpeljali na kraj zločina, a.k.a. glavno ulico v Debrecenu. Tam smo na mestu stalni še dobro uro, nato pa smo odkorakali pravi maraton, saj smo korakali skoraj 2h! (Svaka čast tolkalcem Janiju, Tilnu in Almi saj so samo oni igrali brez premora). Po končani paradi smo si ogledali najlepši in najdaljši ognjemet poln barvnih pokov, in vsega kar spada zraven, ki je trajal kar dobrih 20 minut! V hotel smo prišli okrog 1h ponoči, in ker smo na urniku imeli naslednje jutro korakanje že ob 6h, se je naš dirigent zavzel za svoje dobro, in se dogovoril, da to parado prekličemo. Naslednje jutro, smo zato vstali bolj sproščeni, in po zajtrku smo hitro poskakali v bazen, kjer smo se v nizkem bazenu tople vode močili približno 3h 30min. Po kopanju so nas odpeljali na kosilo, goveja juha (reminds you on home sweet home) in zrezek z rižem (pa ne že s5 ta riž!)! Nato smo se odepljali na neko vaško veselico, kjer smo odigrali tri koračnice na samem soncu, nato smo se pospravili in odšli na žur. Vse skupaj je bilo precej zanimivo, naši fantje so se z Madžarskim noničem pogovarjali slovensko, šli smo na nek čuden leteči krožnik, jedli smo neslan pomfrit, igrali smo se na igralih, plesali pod odrom, in poslušali nek WNB big band (no priznam, bili so kar dobri). Proti hotelu smo se odpravili pred 23h kar je nov rekord kraške godbe. Pred hotelom smo pričakali tudi polnoč, (seveda ni šlo brez raznih narezkov, in pijače) po polnoči je namreč naš predsednik praznoval rojstni dan. Po tem, smo se odpravili po raznih sobah, (samo po svojih ne) kjer smo preživeli začetek noči, nato pa nas je vodstvo nagnalo v posteleje. Naslednje jutro smo se zbudili precej zgodaj, okrog 6.30h, in odšli na zgodnji zajtrk ob 7h. Ko smo pojedli smo se pripravili na igranje na neki proslavi v kraju kakosežekliče?. Med igranjem smo bili vsi crknjeni, no vsaj večina, (nujno si moram dobit sončna očala) vse je bolelo, čeprav res nevem od koga! Potem smo v neki kul senčki počakali dobro urco na kosilo. Nevem madžarska specialiteta je očitno riž, saj smo spet dobili zrezek (tokrat pohan) in riž, brez omake ali česarkoli, kot prejšnje dni. Po kosilu smo se odpravili v šeen neznan kraj, kjer smo pred termami odigrali par koračnic, nato pa smo se v bazenih in nafti namakali do devetih zvečer. Napotili smo se v hotel, kjer so starejši načeli pršut, vendar nas pršut ni zanimal, raje smo cimre mazali z zobno pasto. V tujih sobah smo prebivali nekej do treje ponoči, nato pa smo se odpravili v mojo sobo, kjer smo tudi prenočili. Zjutraj se je mobitelu zmešalo in nas je pokonci vrgel že ob 6.30h, (glede na to da smo zaspali okrog 4h zjutraj je bila ta poteza zelo tvegana) nato se je sicer izkazalo da je NOKIA vedela kaj dela, ker nam čene ne bi uspelo vsega spakirat. Okrog 9h smo štartali, še hitra skupinska slika, in že smo bili na poti v Budimpešto. Tam so nas pričakale prof. Mama Prihavec, naša flavtistka Lučka, in hčerka Neža Prihavec. Profesorica nam je prijazno obrazložila zgodovino mesta in nam razkazala vse pomembnejše stavbe. Nato smo imeli uro prosto za potep po mestu (Budimpešta je res ogromna in čudovita) in hitro malico-košček pice. Nato smo odpešačili do avtobusa, kjer se je začela pot Budimpešta-Sežana. Vstavili smo se na Mađarski benzinski kjer smo pojedli pršut, in imeli prijeten pogovor z najbolj kul šoferji ever, bratoma Davidom in Filipom. In bili smo že tolko bližje Sloveniji. Šment. Na poti smo se še parkrat ustavili, vendar na koncu nam je uspelo prispeti v Sežano.

Detajli:

Član moje, torej klarinet sekcije je enkrat pozabil klarinet v hotelu, za kazen je postal zastavonoša.

Vsi rajži ki smo jih dobili, so vsebovali neke čudne rjavo-oranžne koščke.

Dva večera smo prebivali v sobi Ane in Zale, zadnjo noč smo imeli tam namen tudi prespati, vendar se je naš načrt izjalovil, delno se je sicer vresničil ko smo prespali v moji sobi, na moji polovici postelje, druga polovica je bila od moje sostanovalke.

Imeli smo precej izgredov glede prikazanih filmov-dirigent je očiten ljubitelj akcije. Na koncu, na poti proti Sežani, so naši godbeniki v Murski Soboti kupili film stevardese letijo v nebo.

Na maratonski paradi nas je ogledovalo okrog 40.000-60.000 ljudi.

V hotelu smo imeli tri bazene, dva vroča in majhna namenjena sedenju-od tega je eden vseboval zmes nafte, in eden velik, sploh ne globok, tunkanje v njem praktično onemogočeno.

Nevem, če je bila NOKIA kriva za tisto zgodnje bujenje, morda je šlo za človeško napako.

V vseh treh dneh, smo igrali samo koračnice, enkrat pa nam je uspelo zaigrat tudi “Can’t take my eyes of you”.

Debrecen je bilo glavno mesto dokler nista združili moči zahrbtni mesti Budim in Pešta.

Konec detajlov. Če se jih spomnim več kot 10 novih, jih bom objavila v novi objavi.

Tukaj je še nekaj za tiste ki mi težite, da je Twitter boljši od WordPressa, in da naj od zdaj naprej raje Twittam kot Blogam… Tukaj je neki za vas:

BTW: Vem da je Twitting in ne Twittering, vendar se ja avtor te sličice odločil da se bo iz Twitterja malo pozabaval. Tip je car!

Lp, Neža

Posted in glasba, HUMOR, ljudje, moje misli, Multimedija, mylife, na tone smeha, NEWS, party in the house, prazniki-praznovanja, prigode, rekordi, Slovenija od kod lepote tvoje, Umetnost, Uncategorized

Valeta 2009

N3Z4 — Mon, 10 Aug 2009 08:20:00 +0000

No, kot sem obljubila v prejšnji objavi, se vam bom zdaj razpisala o Valet OŠ Srečka Kosovela, ki je potekala v petek 12.6.2009 v Kosevelovem Domu v Sežani. No, začelo se je že veliko prej, ko smo pisali razredne in generacijske pesmi, ko smo vadili vse različne plese, ki se jih lahko v najkrajšem možnem času naučiš…In tako smo pridno delali, in prišel je 12.6! Končno, valeta, podelitev spričeval, žurka, zadnjič pogledaš šolo, in odideš na prislužene počitnice. Sam vse pa spet ni tako simple. (ja vem, da si čuje čudno, sam moji kritiki stalno zatrjujejo da moram pisat v pravilni Slovenščini…) V petek dopoldan smo imeli prvi 2 šolski uri pouk, nato pa smo se odpravili v Kosovelov dom na generalko, (so potem ugotovili da je bla to napaka, ker Kosovelov dom ni več v takem stanju kot je bil) in ko smo končali (Hvala bogu predčasno) smo bili prosti. Vsak je šel po svoje, jaz recimo v glasbeno, kjer smo imeli kvartet do nekje 14.20h in ob 15.30h smo morali biti nazaj v Sežani. Super. Pridem domov, skočim pod tuš, na hitro pojem nekaj, nevem niti kaj, se oblečem (obleke za valeto hitro stlačim v potovalno vrečo), nadišavim (ja itak, to pišem samo zardi svečanega učinka) in čez pol ure že drvim v Sežano. Tam nas je pričakala gospa Lidija, kjer smo skupaj z njo imeli še plesno generalko, (ki nam mimo grede, niti približno ni šla) in ko smo končali smo se lahko odšli preoblečt. In potem nam je preostalo samo še mučno čakanje, na začetek, da bomo lahko šli na oder in pokazali drugim generacijam, čemu se pravi valeta. Začelo se je, odplesali smo, kolikor dobro smo pač lahko, (to pomeni precej bolje kot na plesni generalki) nato pa so sledile predstavitve razredov. Predstavili so se 9.A,B,C nekateri bolj uspešno kot drugi, to ni važno, ker smo namreč vsi enotni, nato pa so sledili še komadi, ki smo jih sami sestavili za naše ljube (ali malo manj ) razrednike. Vmes se je predstavila še potencialna evrovizijska pevka, za tem, se nam je predstavil Madžarski Csardas, ki je prejel neverjeten aplavz, ki ga je za njim moral šolski band prekositi, in ga tudi je. Sledila so priznanja, za najbolj vestne ljudi vseh devetih let, nato pa smo vsi skupaj odpeli še generacijski komad, ob spremljavi šolskega banda, ki je bil pravi hit poletja! Po končanem uradnem delu valete, smo se preoblekli in stekli v šolo po tako težko pričakovana spričevala. Po podelitvi je sledila še zakuska v jedilnisi osnovne šole. Več na slikah.

Kosovelov dom, nekaj minut pred začetkom…

backstage…

otvoritveni sprehod…

…

uvodni del je končan, zdaj pa govori!

Ravnateljica v akciji!

g. Podžupan…

Angleški valček…

Plesna oprema…

ga. Lidija Crovac

flambe (al neki tazga…)

Csardas!

Unfaithful…

Knockin’ on Heavens door…

Skečiranje…

Vilma mi zdej gremo!

official after party…

sisters…

…sisters!

Lubenica…

Family…

Za Vas, je vse te prečudovite slike posnel mladi in nadarjeni fotograf Miha Grgič Jelen. Vse njegove umetnine si lahko ogledate na njegovem fotoblogu tukaj!

Neža

Posted in family, glasba, HUMOR, ljudje, moje misli, mylife, na tone smeha, NEWS, party in the house, prazniki-praznovanja, prigode, rekordi, Umetnost

Ti lenoba lena :)))

N3Z4 — Fri, 07 Aug 2009 08:36:26 +0000

No, in počasi počasi smo prišli že do tega da se mi niti blogov ne da več pisat. No, nevem če se mi jih neda, danes oz. zdej sem se slučajno spomnila ker sem pogledala na profil na facebooku in mam označeno povezavo. Aja, v svoje opravičilo lahko povem, da imam en osnutek shranjen od 3. julija, ko sem umirala od dolgočasja, ampak me je potem nona zmotila pri tipkanju, ker sem morala z njo na pokopališče. No, zdej mimo grede lahko povem, da mi je ful žal za tistih 80 rednih bralcev na dan, četudi ni blo nič novega, po en teden In če pogledamo kaj smo pisali 3. julija…Aja, je medtem kdo od blogarjev slučajno opazil da je wordpress v slovenščini? Madona ja, res sm lenoba. No, objava iz 3. julija je imela delavni naslov 100% najbrž si boste predstavljali zakaj…

Ležim, s prenosnikom na nogah v hiši none in nonota, v stanovanju pri stricu in teti. Ona dva sledita televiziji in 100% super kul nadaljevanki 24 (jeee, končno so tudi drugi pogruntali da ta nadaljevanka resnično seka) . In ko tako ležim in razmišljam, čemu sem tu v majhni vasici v Preserjah pri Komnu, namesto da bi zdaj skupaj z očetom, mamo in sestro poležavala na plaži v oddaljeni Dalmaciji, se spomnim na moj že DAVNO ZNOVA prebujeni B(r)log. Zraven tudi razmišljam, zakaj vedno znova pozabljam na svoj B(r)log, in odgovor najdem v utehi, da imam premalo časa…HALO? Na počitnicah sem 100% že cel mesec, in da nimam časa…JA ITAK. Res nevem zakaj se mi pa to dogaja, moj cilj za v prihodnje pa je, da se to početje 100% prenaha! (No, zdaj mesec pozneje ste najbrž vsi opazli da mi niti najmanj ne uspeva) No in kot vedno po mesečnem NE pisanju, sledi ogled dogodkov v minulih mesecih. Torej, zadnji prispevek je bil 100% objavljen 19.5.2009 (Nadaljevanje ne sledi…)

Jelušič Neža, 3.7.2009

Trenutno, se mi res ne da obujat vseh lepih spominov, na začetek počitnic, ampak OK ker sem že v osnutku obljubljala da preletimo dogodke, OK jih pa bomo.

Torej, zadnja objava je bila napisana dva meseca in pol nazaj. No, bil je maj, bilo je konec maja in kaj se je po tem dogajalo? Ja, zaključevali smo ocene, in ker se moja lenoba iz leta v leto povečuje, sem mogla popravljat kup predmetov, da bi lahko zaključna ocena bila spet spodobna. No, s tem problemom smo se spopadli vspešno. Potem je prišla valeta, ki smo jo devetošolci super izpeljali, in še končno podelitev spričeval. Pred tem smo imeli v glasbeni šoli zaključni koncert, sicer solisti…in po tem po zaključku šole, smo skupaj izpeljali še kvartetov prvi samostojni koncert. Seveda, se je po koncertu obetala velika zakuska, ki je uspela, več kot uspešno. Nekaj dni za tem smo se s Kraško Pihalno Godbo odpravili v Mirabilandio, kjer smo med prvimi izkusili iSpeed, (gremo šeenkrat?) in se popolnoma znoreli na Katunu. Nadlednji dan, sem že bila v Komnu, na vajah za tekmovanje na Dunaju. Na Dunaj se je pihalni orkester Komen odpravil s 4 avtobusi, kar se je zelo izplačalo, saj so Komenci, na Dunaju v zlati dvorani a.k.a. Musikverein (ja, tam smo bli, in igrali smo tam! In ne samo to…dvakrat smo igrali tam! In še zmagali smo tam!) zmagali, kot nagrado smo dobili igranje na gala koncertu v isti dvorani. In potem smo prišli domov, in so se končno lahko začele počitnice, ampak res kratke, ker me je teden pozneje čakal seminar na Jezerskem! Poletno šolo je vodil prof. Jože Kotar, ki je svoje delo odlično opravil. V petih dneh (več al mejn ) smo izpilili vsak svojo solo skladbo, in še po dve komorni skupini. Vse skupaj pa smo predstavili na zaključnem koncertu prejšnji teden. No, družba je bila tudi super, in imeli smo se res noro dobro. In spet sem doma, vadim…dokler me ne roka piči v oso, (ja, zavedam se napake…) in končno uživam počitnice. Ki, pa jih bo kmalu konec. Prihaja praznik Terana in Pršuta, (letos sem bila če počitnice kar pridna tako da mislm da imam letos izhod tudi za petkovo dogajanje, ne samo za nedeljsko povorko), kjer z godbo že tradicionalno korakamo, po tem, pa se odpravljamo na Madžarsko, (Na nek festival…) po tem nas čaka še tradicionalni občinski praznik, poslušat grem še par koncertov, (eden od teh bi se že moral zgoditi prejšnji ponedeljek vendar je dež zafrknu stvar… ) in BUM počitnic je konec.

V prihodnje bom še podrobneje opisala dogodke iz počitniške preteklosti, in prihodnosti…

iSpeed

se meni samo zdi al gre tu res ful počasi?

Neža

Posted in family, glasba, ljudje, moje misli, mylife, NEWS, party in the house, prigode, rekordi, Umetnost, zdravje, šport

9 “pametnih”: kako se izogniti Prašičji gripi.

N3Z4 — Tue, 19 May 2009 19:02:40 +0000

Ko se je že skoraj prenehalo govoriti o Prašičji gripi, je na dan prišla vest, da je na stotine okuženih v aziji. Kar spet vzbuja strah v povprečnih prebivalcih. In ker je danes tak ciničen dan, in namesto, da bi se učila sem tukaj, sem se odločila da neki napišem. In to je parodija na zdravstvene organizacije Tako, da ne se vstrašit, v resnici nisem tak bav bav

1.Ne varajte žene! (da slučajno ne bi kdo, po hitrem postopku postal prasec)!!

2.Ne hodite blizu Slovenskim poslanecem (in vsem, ki jih imenujete prasci)!!

3. Ne jejte kosmičev-in vsega kar vsaj malo spominja na otrobe !!

4. Izogibajte se blatu-nepozabite, to je prašičja stvar! !!

5. Pospravljajte hišo (da ne bo v njej kot v svinjaku)!!

6. Ženske! Ne puščajte dolgih nohtov (da jih nebi, kakšen prasec zamenjal za parklje)!!

7. Če se vašemu sosedu stegno udišavi, in začne dišati po svežem pršutu (Folk tečte proč!-tudi če lepo diši)

8. Če kljub nenehnemu izpostavljanju soncu, ne postajate rjavi temveč roza, se posvetujte z zdravnik ali farmacevtom.

9. Iogibajte se množičnemu surfanju na internetu (ko enkrat razsaja ni lih fajn da je prevč folka na kupu)

P.S: padla je odločitev, da bomo po novem imeli tematske bloge…npr. Vse o Mr. Beanu…in tako, da bo stvar primerna za debate

Posted in family, HUMOR, ljudje, moje misli, NEWS, pipi&melkijad, zdravje

Most funniest thing ever!

N3Z4 — Wed, 13 May 2009 18:12:08 +0000

Tukaj je nekaj za tiste, ki niste uporabniki zloglasnega Facebooka, in nekaj za tiste ki ste “lačni” (OOO kašn izraz) dobrega humorja, in za tiste, ki vsaj približno veste kako mučno je slediti dirigentovi palčki… Dobri, stari g.Fižol vam bo polepšal večer.

Posted in glasba, HUMOR, ljudje, Multimedija, na tone smeha, party in the house, pipi&melkijad, Umetnost

Siddhartaaaaa!

N3Z4 — Sun, 10 May 2009 13:11:22 +0000

Ja. In spet smo jih dočakali…Potem ko so izdali album Petrolea, in po malo krajši turneji so si vzeli kar nekaj časa za pripravo nove plate z naslovom Saga. Sicer sta trenutno na voljo samo 2 komada iz projekta saga, vojna idej in napalm 3 vendar so nam fantje včeraj zaigrali še tretjega, sicer niso izdali naslova pa vendar… prvi smo jo slišali! Ampak gremo lepo po vrsti. V Sežano smo prišli okrog 23:30, in smo hitro odhiteli v vrsto (sicer pišem v množini ker smo bili trije-vendar sem v vrsti za vstopnino na koncu ostala sama) pred vhod me je prišla iskat sestra, (da sem sploh poštekala kam moram it ) in me peljala k mojim prijateljicam, ki so me že nestrpno čakale od 22:00 (haha-takrat sem bila še na pikniku ). Šli smo na hiter ogled, ker me tam ni bilo že od…ne vem…nikoli? In smo se šli prerivat pod oder, da bi bili čim bližje ko nastopi Siddharta. Ampak prehitro se je začelo prerivanje pod odrom (preveč pijanega folka) in ker mi je bilo precej več do tega da ostanem živa in brez modric, sem se modro umaknila (itak ). In se je začelo, in bilo je zakon, in na splošno super.Po približno 12 odigranih komadih so »kao« končali, vendar potem so prišli nazaj, in nam zaigrali še 3 komade. Od tega je bil eden tisti tretji singel iz projekta Saga. Imeli smo se res zares zakon, kar me pa najbolj moti, je cena vstopnine…15€, ne vem zdi se mi malce preveč .

P.S: Hvala vsem članom družine (bratranca in sestrica), ki tako vztrajno skrbijo zame (mi priskrbijo prevoz) in enako hvala vozniku, ki me je srečno in varno pripeljal do Sežane. Hvala!

P.S. p.s-a: Podoživite koncert z fotografijami našega fotografa Mihta tukaj!

Vojna idej

Napalm 3

Posted in family, glasba, ljudje, moje misli, party in the house, prigode, Umetnost

“POČITNICE” pod drobnogledom.

N3Z4 — Sat, 02 May 2009 21:20:11 +0000

Hah. Počitnice so v naslovu v navednicah…In prav je tako! Ker od njih nimam prav nič! Pojutrišnjem že spet šola in vse šeenkrat od začetka. In zakaj nimam od njih nič? Vse polne so skrbi spanja, in vsega kar NEspada zraven… Začnimo pri ponedeljku.

Ponedeljek: Vstala sem, zgodaj (kao) ob 9h in odracala v kuhinjo, da bi prebrala današnjo zaposlitev, začuda jo je bilo malo. (Hah, to finto naša mama zmeri uporabi, prvi dan ful malo ukaznga da dobimo občutek počitnic) Naredili sva vse (s sestro) in popoldan smo (tri babe) mahnile v Komen. Zakaj na divji zahod? Zaradi mene, imela sem vaje, one 2 pa so odšle do none, nonota, tete, strica in bratranca (tadrugi se je lih igral Španjolca in se je za 5 al 6 dni preselu u Španijo-LOL pa ne lih zdej ku je svinjska gripa… ) In tako je šel dan počasi okoli, saj ni blo tako hudo… prvi počitniški dan, ti itak da občutek da bojo počitnice trajale veeeečno….

Torek: Ja, mama je uporabla svojo metodo… In res naložila kup dela…je blo treba posest in pobrist potleh in prah in use pospravt po sobi… (Halooo? Kdu tu lhko nrdi u enm dnevi? Enmi dopoldnevi? Sej ne d sm nrdila ne…) In se je blo treba lott, In sm se, in sm nrdila po moje, sam pol ni blo use tku idealno in bi mogla še nasledni dan popravt detajle (boste vidli zakaj tu ni blo izvedljivo). Ko sem v rekordnem času pojedla kosilo, (za tiste, ku me srečavste pr obredih u šuli in vn-tipo sendvič in tu, veste da je težko pojest en sendvič u 20 minuth-no sam kosilo je šlo bl hitro dol-hvala bogu da je bla pašta) sem odhitela napravit uniformo-no vsaj del nje, hlače in črno majco ( Srajčko naj bi dobila tam-seveda sem jo dobila. ) . V Sežano sva z mamo odbrzele ob 14:40h saj naj bi me v Sežani Komenci pobrali ob 14:45h. Prideva tja, in njih nikjer, skočiva še po plin in njih nikjer…In prispeli so ob 15:15h. In smo šli v Ljubljano. Ljubljana je širok pojem, odpeljali smo se v stavbo, ki sliši na ime filharmonija…skupaj s pihalnim orkestrom Krka smo imeli koncert, izpeljali smo ga več kot odlično in čakala nas je skupna večerja v Emonski kleti. Predjed gobovo juho (njaaaam) smo dobili 22:45h čakal nas je še odličen Dunajski s pomfritom in solato, ter jabolčni štrudelj (al neki tazga) in šli smo domov…Počasi, čakala nas je še dolga (al pa kratka, kukr za koga) pot domov. In smo prišli okrog 1:45h je bila ura.

Sreda: Mama dela, Tata tudi, Sestra je šla na plesne vaje in mene ni imel gdo zbudit…Niti nona ki je prišla pogledat če ji lahko neki skopiram (Je vidla da spim ura je bla 10:45h in ona me ne zbudi…GRRRRRR) in gre nazaj dol. Je pa res da me je tata klical na vse možne telefone v hiši, ampak se mi zdi da če spanec rabiš in si res zaspan, potem ni mogoče slišat telefona…ali pač? No bistvo je, da sem se zbudila ob 11:55h, grem v kuhinjo in tam piše: “Naredi kar včeraj nisi” (haha…in je moglo počakat še do naslednjega dne). Popoldan sem samo še odhitela na vaje moje domače godbe, in vsega je bilo konec.

Četrtek: Listka danes ni blo, ker sem itak že vedla kaj moram naredit. In sem. In pol smo šli v shoping…bliža se moja sv.Birma…In nažalost nesmem bit va kavbojkah. In je treba nekaj nakupit. Okrog smo bili cel popoldan in kupili nismo nič.

Petek: Dan delavca in naša happy family pohajkuje po Ogleju in Gradežu…In tam srečamo družino Rebečevih… Naključje? Sevedaaaa, in spet smo bili okrog cel dan… (Kam za hudiča grejo vsi teji prosti dnevi?)

Sobota: Vstali smo že zgodaj, hitro rutinsko pod tuš in nazaj v avto, spet v šoping zaradi zgoraj navedenega razloga. Toda tokrat z rezultatom. Kupila sem bele hlače (WTF? BELE?) in copate za v šolo. Popoldan sem po dveh dneh v roke spet vezela svoj predragi inštrument, (se lhko še bl pozna da nevadš 2 dni?) in spet smo šli…tokrat v šoping za konfeti…in našli smo jih… (To mi deli…pa še lepi so )

Nedelja: ja to je sicer jutri…vendar vam že v naprej povem potek… Ob 8h k maši, ob 10h na vaje popoldan do botra (brata tistega mulota ki gre v času epidemije v Španijo), zvečer pa gremo zapit (ne dobesedno) krst nekega fantka. (Enga mulota ku bo mojim otrokom 3 bratranc )

In to je to. Počitnice so šle mimo tako hitro, kot ste vi prebrali ta obubožan post. In kam je šlo vseh 7 dni???

P.S. velika hvala Komencem za tako zanimiv, in navdušujoč koncert, in hvala da ste me vzeli s seboj!

Posted in family, glasba, ljudje, moje misli, mylife, prazniki-praznovanja, prigode, rekordi

Objava kar tja v tri dni…

N3Z4 — Tue, 14 Apr 2009 20:08:00 +0000

OPOZORILO! : če nisi pripravljen/a brati objave kar tja v tri dni, te/ vas res vljudno naprošam, da nemudoma zapustite to stran, saj si resnično ne želim, da bi o meni in mojem B(r)logu pridobili napačno mnenje.

P.S. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z mamo ali očetom!

Torek zvečer, in kot je v navadi nimam kaj počet. Sicer mi nekaj prijateljev po MSN-ju teži (ravno tako v tri dni-tehnični dan…)-HEC ni pa nikogar za odpret kakšno resno temo. No in ker mi je obiskanost B(r)loga hudo padla, in ker sploh nimam kaj delat bom napisala novo objavo kar tja v tri dni. No najprej vam povem, kaj se je od zadnje obajve pa do danes spremenilo. No po preletu prejšnje objave, žalostno ugotovim, da se ni spremenilo ravno dosti stvari. Aja, uspešno smo posneli tekmovalni program (datum in čas predvajanja sporočim naknadno) za Radio Koper. Uspešno sem odpisala 3 do 4 teste (z besedo uspešno ne mislim na odličen uspeh), kar se pa drugih stvari tiče, se okrog mene ni dogajalo dosti, pa vendar imam roke POLNE dela. Učit se itak ne znam zaradi tega mi vse ostane za zadnji dan, in čudežno mi zmanjkuje časa, tudi za stvari, ki jih še tako rada počnem (kalrinet, internet…). Aja vmes sem bila tudi hudo bolana (na urgenci so mi sterilni tampon zatlačili v nos-spodaj je prilepljena slika, ker resnično dvomim da bom našla čas da se o tej temi na dolgo razpišem…)In pol so tuki še usa spraševanja, (dragi učitelji, ki ste bli do zdej?) priprave za NPZ, zaključni koncerti v glasbeni šoli, valeta, sv. Birma (poznat moram 150 vprašanj)…In tako naprej, totalno zasedeno življenje

Zdi se mi fer da nekaj napišem o TRENUTKU RESNICE, vendar se mi trenutno res ne da. Obljubim pa da ga bom v prihodnjih dneh. Moja postelja in vsi medvedki so v veselem pričakovanju moje neizmerno visoke telesne temperature.

P.S Zadeta izgledam samo zaradi malce povišane telesne temperature, izmučenosti in tampona v nosu. (Za interesna vprašanja se obrnite name.)

Kvartet klarinetov glasbene šole Sežana…

“koncentracija” pred nastopom…

In kvartet v akciji…

Iskreno se vam opravičujem za estetsko ne dodelan in branju neprijazen blog. Obljubim, da bo naslednji boljši.

Posted in glasba, ljudje, Multimedija, mylife, party in the house, pipi&melkijad, politika, prazniki-praznovanja, Umetnost, zdravje

Dan v Planici a.k.a. Plenici

N3Z4 — Thu, 19 Mar 2009 20:56:06 +0000

Dan se je začel z bujenjem budilke zelo zgodaj, tam nekje ob 5.20h. Hitro sem vstala, saj sem morala opraviti še precej “nujnih” opravkov. Ko sem opravla vse najnujnejše, me je tata zapeljal v štorje kjer me je čakal prevoz v Sežano. V Sežano smo prišli ob 6.25 in ker smo bili vsi precej nestrpni smo se odločili poklicati naše speče prijatelje… Čeprav je bil odhod razpisan ob 6.30 smo iz Sežane odrinili na pot ob 6.40.h. Na nekem postajališču se nam je pridružilo še vsaj 5 ljudi iz neke Osnovne Šole X, bilo je malce zmede ker na avtobusu “ni bilo” več prostora, vendar se je vse lepo uredilo. Zavarovalnica triglav nam je podarila šale, karte in bone za topel obrok, ki smo jih vsi s pridom izkoristili. V Planico smo prispeli okrog 10h kjer se je 1. serija uradnega treninga že začela. Videli smo samo še nekaj skokov, se odpravili na hrenovke, ki smo jih zelo hitro tudi pojedli, nato pa smo se šli borit na fronto, ob ograjo kjer so mimo nas hodili čisto vsi skakalci. Nekako (sicer nevem kako) nam je uspelo priti prav na ograjo, da smo vse bile v čisto prvi vrsti, za katero mi je sedaj mogoče malce žal, saj me precej bolijo rebra. Zavarovalnica Triglav je tja pripeljala 9000 nadebudnih osnovnošolcev, in gužva je kmalu postala neznosna. V šoli so nas dan poprej svarili naj se toplo oblečemo saj je tam lahko zelo mraz. In res smo se, toda potem nas je zakuhalo. Začele so se uradne kvalifikacije, in folk nas je dobesedno teptal ob ograje, tam je bilo na tisoče svinčnikov in papirčkov, blokcev…vsi pa smo bili pripravljeni na sprejemanje avtogramov. Nekateri skakalci so bili večje face kot drugi, in so z nami ne samo da so nam podpisali zvezke, z nami so tudi poklepetali. Medtem ko so drugi kar odcapljali mimo. Hvala bogu, je bilo po tistem poletov konec, saj je množica postala tako neznosna, da bi skoraj zgubila živce, ali pa bi mi zlomili rebra. (Zanimivosti zveste v živo). Končno smo se odpravili proti avtobusom kjer je nastopila nova težava. Zgubili smo učiteljico. Skupina je ostala skupaj učiteljice pa nikjer. Zanimivo ne? Iz Planice sem prinesla 18 avtogramov, in ne samo da ne vem kam naj z njimi, huje je le to, da samo za 2 izmed njih vem čigava sta dejansko. Domov smo prišli ob 15.30h. Pohitela sem domov, se nahitro stuširala in preoblekla in že oddrvela nazaj v Sežano kjer smo učeni OŠ Srečka Kosovela Sežana pripravili prireditev ob dnevu šole. In ker smo pripravili tako imenitno 2h trajajočo prireditev imamo ju3 prost dan. Vendar to je že druga zgodba-o njej kdaj drugič.

P.S: če je kdo v ponedeljek stiskal pesti, najlepša hvala. Na državnem tekmovanju smo osvojili srebrno priznanje. Lahko bi bilo bolje, vendar se ne sekiramo, saj nas ta četrtek čaka snemanje za Radio Koper!

Posted in glasba, Multimedija, mylife, NEWS, prigode, rekordi, šport

B(r)log—>pozabljen?? Ah ne… :D

N3Z4 — Sat, 14 Mar 2009 13:25:03 +0000

Se je pač dogajalo, se dogaja in se bo dogajalo, da nekatere stvari človek, podzavestno postavlja pred druge, in to ne zato, ker bi jim bile tiste druge stvari bolj zanimive, temveč zato ker je tako preprosto prav. In zato ste pomalem krivi prav vi. V torek 10.02.2009 ste stiskali pesti za našo komorno zasedbo, pristiskali ste nam zlato priznanje (in 1. mesto) in stem uvrstitev na državno tekmovanje 16.03.2009 v Žalcu. In spet gre vse od začetka. Ne samo vadba, ampak dobesedni piling. Komade že dodobra obvladamo, vendar smo tokrat 100% pozorni samo na detajle. Med regijskem tekmovanjem in današnjim dnem, sem opravljala solo piling–>pripravljala sem se na sprejemne preizkuse, ki so vedno kot nalašč med samo gužvo in hitenjem. Skratka, v ponedeljek 16.03.2009 se bo naš kvartet udeležil tekmovanja TEMSIG (TEkmovanje Mladih SlovenskIh Glasbenikov) in zato vas vljudno naprošam da nekaj pred 11h začnete stiskati pesti. Mimogrede, z zmago na regijskem tekmovanju, smo si prislužili snemanje za Radio Koper! Za to res šeenkrat hvala.

Da ne bo tale objava tako dolgočasna pa še nekaj:

U2 so pred 11 dnevi izdali novo CD ploščo imenovano no line on the horizon.

Menda obstaja nekakšna podobnost naslovke z albumom NIN, nevem. Vem pa da tole deluje precej podobno:

Mimogrede, obožujem U2.

Posted in glasba, mylife, rekordi