Že cele počitnice, me tisti ki me poznaste poslušate o mojem super hudem pričakovanju gostovanja na Madžarskem. In v sredo 19.8 smo vsi hiteli pakirat (pri nas doma smo tudi kakšne pol ure iskali osebno izkaznico…definitivno ne priporočam 
) in tlačit stvari v kovček, saj se je naš odhod super kul hitro približeval. Zbor je bil v Sežani ob 21h, odšli najbi okrog 22h, vendar nam je uspelo vžgat motorje nekje ob 22.40h. In smo šli. Končno. Še zadnje večje dejanje v tem norem poletju. No po poti, smo si ogledali Precej (ja z veliko) akcijskih filmov, da bi pa zadnji del avtobusa (od oblek nazaj) končno zaspal, so v predvajalnik vstavili Avstralio (nevem zakaj se gre, očitno je njihov načrt uspel). Prispeli smo zjutraj okrog 9.30, razdelili smo se po sobah, se razpakiralni in stekli va bazen. V bazenu smo se utaplajli približno uro, nato pa so nas pregnali na kosilo. Jedli smo neko zelenjavno juho, in neko slaščico polno neke WNB marmelade . Po kosilu, sem izvedla iskalno akcijo na moj mobitel, za katerega se je izkazalo da je ostal na avtobusu. Odpravili smo se v Debrecen, kjer nas je čakal 2-urni ogled mesta, imeli smo še nekaj prostega časa, nato pa smo se odpravili na večerjo, kjer nas je čakala riba z zelenjavo in rajžem. Njam. Ja itak. Kar na avtobusu smo se preoblekli v uniforme, seveda ločeno, najprej punčke potem fantki, in se odpeljali na kraj zločina, a.k.a. glavno ulico v Debrecenu. Tam smo na mestu stalni še dobro uro, nato pa smo odkorakali pravi maraton, saj smo korakali skoraj 2h! (Svaka čast tolkalcem Janiju, Tilnu in Almi saj so samo oni igrali brez premora). Po končani paradi smo si ogledali najlepši in najdaljši ognjemet poln barvnih pokov, in vsega kar spada zraven, ki je trajal kar dobrih 20 minut! V hotel smo prišli okrog 1h ponoči, in ker smo na urniku imeli naslednje jutro korakanje že ob 6h, se je naš dirigent zavzel za svoje dobro, in se dogovoril, da to parado prekličemo. Naslednje jutro, smo zato vstali bolj sproščeni, in po zajtrku smo hitro poskakali v bazen, kjer smo se v nizkem bazenu tople vode močili približno 3h 30min. Po kopanju so nas odpeljali na kosilo, goveja juha (reminds you on home sweet home) in zrezek z rižem (pa ne že s5 ta riž!)! Nato smo se odepljali na neko vaško veselico, kjer smo odigrali tri koračnice na samem soncu, nato smo se pospravili in odšli na žur. Vse skupaj je bilo precej zanimivo, naši fantje so se z Madžarskim noničem pogovarjali slovensko, šli smo na nek čuden leteči krožnik, jedli smo neslan pomfrit, igrali smo se na igralih, plesali pod odrom, in poslušali nek WNB big band (no priznam, bili so kar dobri). Proti hotelu smo se odpravili pred 23h kar je nov rekord kraške godbe. Pred hotelom smo pričakali tudi polnoč, (seveda ni šlo brez raznih narezkov, in pijače) po polnoči je namreč naš predsednik praznoval rojstni dan. Po tem, smo se odpravili po raznih sobah, (samo po svojih ne) kjer smo preživeli začetek noči, nato pa nas je vodstvo nagnalo v posteleje. 
Naslednje jutro smo se zbudili precej zgodaj, okrog 6.30h, in odšli na zgodnji zajtrk ob 7h. Ko smo pojedli smo se pripravili na igranje na neki proslavi v kraju kakosežekliče?. Med igranjem smo bili vsi crknjeni, no vsaj večina, (nujno si moram dobit sončna očala) vse je bolelo, čeprav res nevem od koga! Potem smo v neki kul senčki počakali dobro urco na kosilo. Nevem madžarska specialiteta je očitno riž, saj smo spet dobili zrezek (tokrat pohan) in riž, brez omake ali česarkoli, kot prejšnje dni. Po kosilu smo se odpravili v šeen neznan kraj, kjer smo pred termami odigrali par koračnic, nato pa smo se v bazenih in nafti namakali do devetih zvečer. Napotili smo se v hotel, kjer so starejši načeli pršut, vendar nas pršut ni zanimal, raje smo cimre mazali z zobno pasto. V tujih sobah smo prebivali nekej do treje ponoči, nato pa smo se odpravili v mojo sobo, kjer smo tudi prenočili. Zjutraj se je mobitelu zmešalo in nas je pokonci vrgel že ob 6.30h, (glede na to da smo zaspali okrog 4h zjutraj je bila ta poteza zelo tvegana) nato se je sicer izkazalo da je NOKIA vedela kaj dela, ker nam čene ne bi uspelo vsega spakirat. Okrog 9h smo štartali, še hitra skupinska slika, in že smo bili na poti v Budimpešto. Tam so nas pričakale prof. Mama Prihavec, naša flavtistka Lučka, in hčerka Neža Prihavec. Profesorica nam je prijazno obrazložila zgodovino mesta in nam razkazala vse pomembnejše stavbe. Nato smo imeli uro prosto za potep po mestu (Budimpešta je res ogromna in čudovita) in hitro malico-košček pice. Nato smo odpešačili do avtobusa, kjer se je začela pot Budimpešta-Sežana. Vstavili smo se na Mađarski benzinski kjer smo pojedli pršut, in imeli prijeten pogovor z najbolj kul šoferji ever, bratoma Davidom in Filipom. In bili smo že tolko bližje Sloveniji. Šment. Na poti smo se še parkrat ustavili, vendar na koncu nam je uspelo prispeti v Sežano.
Detajli:
Član moje, torej klarinet sekcije je enkrat pozabil klarinet v hotelu, za kazen je postal zastavonoša.
Vsi rajži ki smo jih dobili, so vsebovali neke čudne rjavo-oranžne koščke.
Dva večera smo prebivali v sobi Ane in Zale, zadnjo noč smo imeli tam namen tudi prespati, vendar se je naš načrt izjalovil, delno se je sicer vresničil ko smo prespali v moji sobi, na moji polovici postelje, druga polovica je bila od moje sostanovalke.
Imeli smo precej izgredov glede prikazanih filmov-dirigent je očiten ljubitelj akcije. Na koncu, na poti proti Sežani, so naši godbeniki v Murski Soboti kupili film stevardese letijo v nebo.
Na maratonski paradi nas je ogledovalo okrog 40.000-60.000 ljudi.
V hotelu smo imeli tri bazene, dva vroča in majhna namenjena sedenju-od tega je eden vseboval zmes nafte, in eden velik, sploh ne globok, tunkanje v njem praktično onemogočeno.
Nevem, če je bila NOKIA kriva za tisto zgodnje bujenje, morda je šlo za človeško napako.
V vseh treh dneh, smo igrali samo koračnice, enkrat pa nam je uspelo zaigrat tudi “Can’t take my eyes of you”.
Debrecen je bilo glavno mesto dokler nista združili moči zahrbtni mesti Budim in Pešta. 
Konec detajlov. Če se jih spomnim več kot 10 novih, jih bom objavila v novi objavi.
Tukaj je še nekaj za tiste ki mi težite, da je Twitter boljši od WordPressa, in da naj od zdaj naprej raje Twittam kot Blogam… Tukaj je neki za vas:
BTW: Vem da je Twitting in ne Twittering, vendar se ja avtor te sličice odločil da se bo iz Twitterja malo pozabaval. Tip je car!
Lp, Neža
Objavil N3Z4 
